Vsakdanjost

Prizor iz rimskega vsakdanjega življenja sredi 19. stoletja

prikazuje Rimljanko, ki češe svojo hčer.

Slika je delo Alberta Kuchlerja (1835).

Trg Navona

PIAZZA NAVONA leta 1699
Gaspar Van Wittel

Blagoslovljen božič!

Fontana s pobiralko žita

Nad bazenčkom, kjer bi morala teči voda,

je čudovit bronast kip kmetice, ki veže snop klasja [spigolatrice].

Kip je delo Luigija De Luce.

Fontana se nahaja v parku Villa Borgese.

Piazza Navona

Trg Navona

v decembru postane obarvan s stojnicami.

Malce kičast, a kljub temu prav rimsko prijeten.

V pričakovanju božiča...

Kolosej

Kolosej, Gaspar Van Wittel, 1711

Božična jelka

Na Trgu sv. Petra vsako leto postavijo velike jaslice, ob njih pa božično drevo.

Božično jelko vsako leto pokloni druga država ali kraj.

Letos je to bilo italijansko mestece Pescopennataro, ki leži na območju, bogatem z jelkami.

Prižiganje lučk na božični jelki je poseben dogodek, predvsem za tiste, ki so jo poklonili.

Letos jelka zgleda takole:

Trkala

Še več trkal najdeš tukaj.

Cerkev sv. Cecilije

Cerkev se nahaja v rimski četrti Trastevere.

Sezidana je na kraju, kjer je v 3. stoletju stala hiša Cecilije in njenega moža Valerijana.

Prvo cerkev je v 9. stoletju dal postaviti papež Paskal I.,

nato pa je bila skozi stoletja večkrat obnovljena, nazadnje leta 1955.

Prva kapela na desni strani ladje zaznamuje kraj, kjer je svetnica bila mučena zaradi svoje krščanske vere.

Najprej so jo hoteli zadušiti v parni kopeli, a je preživela.

Nato je bila obglavljena na mestu, kjer se danes nahaja oltar.

Cecilijino telo so našli v Kalistovih katakombah in jo pozneje prenesli v sarkofag, ki leži v kripti cerkve.

Kip, ki se nahaja pod oltarjem, prikazuje položaj Cecilijinega telesa, ko so jo našli v katakombah.

V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje 
izročilo, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga.

Sv. Cecilija goduje 22. novembra.

Ditlev Martens - 1837

Rimska operna hiša

Spletna stran: Teatro dell'Opera

Vstopnica prvo uprizoritev s sedežem v prvi vrsti na sredi parterja stane 150 €,

ogledi ponovitev pa 115 €.

Najcenejši sedeži stanejo 12 € (vprašanje kaj se z njih vidi).

Vrata

Kropilnik v cerkvi sv. Suzane

Bitka pri Milvijskem mostu

1700 let od bitke pri Milvijskem mostu

Εν Τουτω Νικα

In hoc signo vinces

V tem znamenju boš zmagal

Raffaello, Vatikanski muzeji

V znameniti bitki pri Milvijskem mostu,

ki povezuje bregova Tibere na severu Rima,

je rimski cesar Konstantin premagal Maksencija

– ta je bil eden od štirih vladarjev rimske tetrarhije.

Bitka je potekala 28. oktobra 312.

Na predvečer bitke je Konstantin imel videnje:

na nebu nad soncem je videl svetel križ z napisom v grščini

''s tem zmaguj'' oziroma v latinščini poznano kot ''v tem znamenju boš zmagal''.

V sanjah se mu je nato prikazal Kristus in mu povedal,

naj naredi vojaški prapor v obliki znamenja,

ki ga je videl na nebu, in ga uporabi v bitki

– šlo je za Kristusov monogram v obliki združenih

grških črk H (hi) in R (ro), zapisanih kot X in P.

Konstantin je tako tudi storil, zmagal v bitki in Boga kristjanov sprejel za svojega Boga.

Leta 313 je z ediktom prepovedal preganjanje kristjanov,

ki se je začelo v prvem stoletju pod Neronom.

Več: Labarum, Konstantin Veliki

Francesco Nesi
Italijanski slikar, rojen 1952
V ozadju slike je rimski kolosej in kupola Petrove bazilike

Park Villa Doria Pamphili

Največji rimski park, ki se razprostira na 184 hektarjih.

Javnosti dostopen je postal leta 1966.

Vila se je tukaj nahajala že leta 1630,

ko je prišla v last Panfila Pamphilja
in bila namenjena za Camilla Pamphilja,
nečaka papeža Inocenca X.

Sicer pa je park raj za tekače in sprehajalce,

bogat z zelenjem in drevesi.

Fontana della Lumaca
[Polževa fontana]

Rimski balkoni

Piazza Cavour

Rimsko sodišče [Palazzo di Giustuzia],
pred katerim se razprostira trg Cavour [Piazza Cavour]

Piazza Cavour, 1925 - 1937,
ko so palmice bile še majhne.

Vir: tukaj

Fontana del Timone

Fontana s krmilom [timone] se nahaja ob Tiberi,

na kraju, ki nosi ime po nekdanjem

velikem rimskem pristanišču [Porto di Ripa Grande].

Leta 1930 jo je zgradil Pietro Lombardi.